IZLET PO ITALIJI
NEAPELJ IN POMPEJI
Po mirni in prespani noči sva si v Rimu pripravila zajtrk in skuhala kavo. Kot ponavadi, sva si vzela čas za zajtrk in se dogovorila za nadaljnjo pot. Odpeljala sva se proti Neaplju, ki je od Rima oddaljen le 226 kilometrov. Ko sva prispela, naju je za dobrodošlico pričakala cesta iz granitnih kock. Dober občutek. V kombiju potrebuješ full face čelado, da se ne zbutaš ob vse stranske tapete in armaturo. Naslednja stvar pa je parkirišče. Kam parkirati kombi, ki res ni kratek. Optimista kot vedno, narediva par krogov čez mesto in po ulicah in na koncu le najdeva bočni parking ob cesti, ki je približno primeren za kombi s kolesi. Parkirava in že je pri nama nek tip, ki je še pred parimi sekundami s svojimi komerati igral šah. Za par evrov je bil najin kombi na parkirišču pod kontrolo. Seveda sva se za začetek namenila v prvo picerijo na svetu Antica Pizzeria Port`Alba. Da nama ni bilo potrebno pešačiti, sva si sposodila električna mestna kolesa. Jaz kot jaz, malo nerodna in veliko zmedena in prvič na električnem kolesu, sem seveda pridelala odrgnine po prstih na nogi. Seveda nimaš občutka, ko kolo potegne kot raketa. Navajena sem svojega, ko ga »zalaufaš« na noge. No, kljub prigodi in ogromno smeha sva le pribrcala do picerije katere korenine segajo v daljnje leto 1738, ki je bila kot stojnica s hitro hrano za mimoidoče. Danes pa lahko poskusiš pravo napolitansko pico. Juretova pica je bila zelo dobra, moja mortadela s pistacijo pa je bila še boljša. Po kosilu in kavi sva se sprehodila še po ulicah, ki so bile okrašene z nogometnimi zastavicami. Očitno je bilo ravno prvenstvo in je Napoli slavil zmago. Ulice krasijo stojnice z gostinsko ponudbo in mestni zabavljači. Mesto je res lepo in vredno ogleda. Naju je sicer malo preganjal čas saj sva imela v planu še obisk Pompejev, zato sva si ga ogledala bolj na hitro.
Odpravila sva se proti Pompejem, arheološkem parku z zanimivo zgodovino, ki ga je leta 79 našega štetja poplavila lava ob izbruhu vulkana Vezu. Pompeji so bili rimsko mesto, ki je privabilo Grke, Samnite in Etruščane. Samo zgodbo in življenje o mestu pa lahko vidimo tudi v filmu Pompei. Midva sva si mesto ogledala brez vodiča. Gledala sva že film in o mestu sva si tudi kar nekaj že prebrala. Manjkal nama je samo še ogled. Nekdaj razkošne hiše in dvorci, trgovine, gledališče in kopališča bogatih rimljanov so lepo ohranjene. Če poznaš vsaj malo zgodovine rimljanov in zgradbo rimskih mest, je samo doživetje še boljše. Med vsem kamenjem lahko vidiš tudi odlitek zoglenelega prebivalca mesta. Tako kot ponavadi nama brez heca in smeha pač ne gre. Najbolj zanimivi so bili prehodi »za pešce«. Ugotavljala sva kako je to delovalo, saj so se po mestu vozili s kočijami. No, izmislila sva si nekaj zgodb in se ob njih pošteno nasmejala. Jaz bi seveda pogledala vsak steber in do malega vsako hišo, zato me je Jure že kar malo priganjal saj sva se iz Pompejev odpravila proti Apuliji, kjer sva našla res čudovit camper stop pod oljkami. Prispela sva zelo pozno, zato sva zaspala kot medveda. Naslednji dan naju je čakal Arbelobelo in pot v peto škornja.
